Danes je 14.4.2024

Input:

Dohodki iz naslova poslovodenja

9.4.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 9 minut

5.4.1.7 Dohodki iz naslova poslovodenja

Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.

Dohodki iz poslovodenja so vezani na opravljanje poslovodne funkcije. Kdo šteje za poslovodno osebo določa Zakon o gospodarskih družbah. 10. člen ZGD-1 tako določa, da za poslovodstvo družbe štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij. Na podlagi ZGD-1 prokuristi ne sodijo med poslovodne osebe, saj nimajo pooblastil za vodenje družbe, ampak so le njeni zastopniki. Pogodbo o poslovodenju družba s fizično osebo lahko sklene le v primeru, ko se fizična oseba kvalificira kot »poslovodna oseba«.

Dohodek izplačan na podlagi pogodbe o poslovodenju se za namene dohodninske obravnave uvršča med dohodke iz zaposlitve, ožje gledano pa med dohodke iz delovnega razmerja, kljub temu, da ne gre za delovno razmerje na podlagi ZDR-1. Za pravilno obravnavo poslovodnih oseb in dohodkov, ki jih prejmejo iz tega naslova, je potrebno paziti na pravilo 6. odstavka 35. člena ZDoh-2, ki določa, da se na podlagi ZDoh-2 za zaposlitev šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja in izvolitve v državni ali drug organ. Ta določba kakršnekoli dohodke iz naslova opravljanja navedenih funkcij uvršča med dohodke iz zaposlitve – vedno, ne glede na to, na kakšni podlagi posameznik opravlja to funkcijo. Zaradi navedene določbe in pravila